head43.jpg
Forsķša
Pistlar
Æviágrip
Fyrirspurn
Myndir
Tenglar
Byggšamįl
Sjįvarśtvegsmįl
Utanrķkismįl
Heilbrigšis/velferšarmįl
Samgöngumįl
Mennta- og skólamįl
Efnahags- og skattamįl
Almenn stjórnmįl
Deila į Facebook

Gott heilbrigšiskerfi, hóflegur kostnašur - 2. október 2002
Heilbrigšismįl hafa veriš mikiš ķ opinberri umręšu undanfarnar vikur og hefur mįtt heyra żmsar fullyršingar um žaš. Hefur żmist veriš fullyrt aš žaš vęri žaš dżrasta ķ heimi og einkenndist af fjįraustri og sóun eša aš žaš vęri ķ fjįrsvelti.

Eins og oft įšur eru svona fullyršingar öfgakenndar og fjarri lagi. Ķslendingar hafa lagt metnaš sinn ķ žaš aš byggja upp gott heilbrigšiskerfi sem veitir betri alhliša žjónustu en nokkurs stašar er til stašar ķ jafnfįmennu samfélagi. Žaš er mikill įrangur sem viš getum veriš stolt af . Aušvitaš kostar slķk žjónusta peninga en žaš hefur löngum veriš samstaša um žaš mešal ķslendinga aš kosta žvķ til og aš hiš opinbera greišir nęr allan kostnašinn. Žaš hefur t.d. ekki veriš vilji fyrir žvķ hérlendis aš velta stórum hluta kostnašarins yfir į einstaklingana og ętla žeim aš kaupa sér tryggingar fyrir kostnašinum eins og sums stašar er erlendis. Hiš opinbera greišir um 85% alls kostnašar viš heilbrigšisžjónustu hér į landi sem er meš žvķ allra hęsta ķ heiminum en t.d. ķ Bandarķkjunum greišir hiš opinbera ašeins um 44% af kostnašinum.
Viljum viš taka upp bandarķska kerfiš ? Žaš held ég ekki, žaš er ekki vilji til žess aš taka ķ raun upp tvöfalt kerfi eftir efnahag, en žeir sem gagnrżna kostnašinn viš ķslenska kerfiš verša aušvitaš svara žessarri spurningu.

Ķ alžjóšlegum samanburši kemur ķslenska heilbrigšiskerfiš vel śt. Žaš sżnir góšan įrangur sem bendir til žess aš gęšin séu meš žvķ allra besta ķ heiminum. Ķslendingar voru ķ 10. sęti mešal žjóša innan OECD varšandi heildarkostnaš įrin 1990-98. Sķšustu tölur sem til eru eru fyrir įriš 2000 og žį voru ķslendingar ķ 6. sęti. Žį į eftir aš leišrétta ķslensku tölurnar til žess aš gera žęr aš fullu samanburšarhęfar , en żmsar greišslur s.s. til hjśkrunar og ašstošar viš aldraša eru hjį okkur skrįšar til heilbrigšismįla en ašrar OECD žjóšir fęra žęr sem félagsmįl. Ég hef ekki leišréttar tölur en lķklega mį lękka tölurnar hér į landi um 10%. Žegar ašeins er skošašur hlutur hins opinbera af heildarkostnašinum erum viš meš žeim allra hęstu innan OECD, enda greiša einstaklingarnir óvķša minni hlut af kostnašinum eins og įšur er getiš.

Žegar skošuš er žróun śtgjalda ķ heilbrigšiskerfinu į 10 įrabili 1990 –2000, kemur ķ ljós aš śtgjöldin hérlendis hafa aukist minna en mešaltal landa innan OECD og gildir einu hvort skošuš eru śtgjöld į mann ( aukist um 2,9% į mann en mešaltal OECD landanna 3,3%) eša hlutfall af žjóšarframleišslu, ( 1,6% į Ķslandi en 2,2% ķ OECD).

Nišurstašan er skżr: ķslenska heilbrigšiskerfiš er gott, kostnašur viš žaš er hóflegur mišaš viš žjóšir innan OECD og hlutur einstaklinga er meš žvķ allra minnsta sem žekkist ķ heiminum.
Fullyršingar umfjįraustur og sóun ķ heilbrigšiskerfinu eru algerlega frįleitar ķ ljósi framangreindra stašreynda.

Sķšan Framsóknarflokkurinn kom aš stjórn landsins fyrir rśmum 7 įrum hefur veriš góšur gangur ķ atvinnulķfinu, atvinnuleysi meš allra minnsta móti og kaupmįttur vaxiš um lišlega fjóršung. Žaš hefur skilaš auknum tekjum ķ rķkissjóš sem aftur skilar sér ķ auknum fjįrveitingum til heilbrigšismįla. Įriš 1994 voru framlög til heilbrigšismįla tępleg 30 milljaršar kr. en lišlega 64 milljaršur kr. ķ frv. til fjįrlaga 2003,
męlt sem hlutfall af landsframleišslu jókst hlutur heilbrigšismįla śr 6,8% ķ 7,8% frį 1994 til 2000 og hlutur heilbrgšismįla af śtgjöldum rķkisins jókst śr rśmum 16% ķ tęplega 19% į žessum įrum. Žannig aš žaš er sama į hvaša męlikvarša er litiš fjįrveitingar til heilbrigšismįla hafa aukist umtalsvert ķ tķš Framsóknarflokksins frį žvķ sem var žegar Alžżšuflokkurinn fór meš žennan mįlaflokk.
Ég vil ljśka žessarri umfjöllum um heilbrigšismįl meš žvķ aš vitan til ummęla heilbrigšisrįšherra bandarķkjanna, Tommy Tompson, sem var hér į landi į dögunum. Hann kynnti sér ķslenska kerfiš og nišurstaša hans var sś aš hann sagšist ekki sjį hvers vegna ķslendingar ęttu aš breyta sķnu heilbrigšiskerfi og stefna į frekari einkavęšingu, žaš vęri gott og skilvirkara en ķ USA, einstaklingarnir greiši ašeins um 15% af kostnašinum og kerfiš kosti ašeins um 8% af landsfrl. en um 14% ķ Bandarķkunum. Glöggt er gests augaš.

Einkavęšingu takmörk sett.
Undanfarinn įratugur hefur einkennst af skipulagsbreytingum ķ efnahagsmįlum sem styrkja eiga markašshagkerfiš, stefnt er aš žvķ aš draga śr hlut rķkisins meš sölu rķkisfyrirtękja og settar leikreglur ķ višskiptalķfinu sem eiga aš koma į samkeppni. Ętlunin er aš samkeppni milli ašila leiši til žess aš framboš į vörum og žjónustu verši fjölbreytt og aš verš verši lęgra en ella.
Komin er nokkur reynsla į žessa skipan og fyrstu įrin uršu breytingar sem lofušu góšu. Mikil samkeppni var į matvörumarkaši, innanlandsflugi, landflutningum og śtlįnum banka svo dęmi séu nefnd. Sķšustu įrin hefur žróunin į mörgum svišum veriš į žį lund aš įstęša er til aš staldra viš. Fękkun og stękkun fyrirtękja meš sameiningu leišir af sér fįkeppni og jafnvel einokun sem einkenna ę fleiri sviš višskiptalķfsins. Samhliša žessari žróun dregur greinilega śr samkeppni og verš hękkar ķ kjölfariš.
Matvörumarkašnum er įgętlega lżst ķ skżrslu Samkeppnisstofnunar sem kom śt ķ mai į sķšasta įri. Žar er lżst óešlilegum višskiptahįttum og veršžróun sem er neytendum ekki hagkvęm. Tvö fyrirtęki rįša um 2/3 hlutum smįsölumarkašarins og um 80-90% af innkaupum matvöruverslana į dósa- og pakkavöru fara gegnum tvö birgšahśs. Žessi žróun į įtt til samžjöppunar og fįkeppni er greinileg į fleiri svišum svo sem ķ flutningum į landi, byggingarvörum, ķ fjįrmįlažjónustu, olķu- og bensķnsölu, vįtryggingum. Žį er hringamyndun aš verša sżnileg žar sem ašilar ķ smįsöluverslun og sjįvarśtvegi eru aš komast til įhrifa ķ fjįrmįlafyrirtękjum og geta žar meš haft veruleg įhrif į samkeppnisašila sķna.

Žessi žróun er įhyggjuefni og bitnar į almenningi og neytendum og žaš veršur višfangsefni stjórnmįlamanna į nęstu įrum aš bregšast viš. Žar veršur til athugunar aš endurskoša löggjöf til žess aš tryggja samkeppni žar sem žvķ veršur viš komiš, setja reglur sem takmarka möguleika fįrra ašila til aš verša rįšandi į sķnu sviši og į mörgum svišum atvinnulķfsins ķ senn og styrkja eftirlitsstofnun eins og Samkeppnisstofnun. Naušsynlegt er aš efla verulega samtök į borš viš Neytendasamtökin til žess aš veita öflugt ašhald almenningi til hagsbóta.
Umfram allt žarf aš taka miš af žvķ aš viš bśum ķ afar fįmennu žjóšfélagi og ekki er viš žvķ aš bśast aš sömu skilyrši til samkeppni séu til stašar og gerist ķ milljónažjóšfélögum. Žannig er t.d. engin samkeppni ķ innanlandsflugi, ferjusiglingum og milli sérfręšinga ķ heilbrigšiskerfinu sem stunda eigin rekstur er hverfandi samkeppni ef nokkur.

Frekari einkavęšing er vissulega kostur sem ber aš skoša ķ hverju tilviki en gera veršur žį kröfu aš breytingin verši almenningi til hagsbóta. Sumt er ekki hęgt aš einkavęša eins og t.d. starfsemi Rķkisśtvarpsins. Nżlega voru settar fram hugmyndir, mešal annars į vettvangi Samtaka atvinnulķfsins, um aš fęra starfsemi żmissa opinberra sjóša til bankakerfisins og fullyrt aš einkavęšingin hafi lęgri kostnaš ķ för meš sér. Ég er ekki aš öllu leyti sammįla žessum hugmyndum. Ég fę ekki séš hvernig į aš einkavęša starfsemi Lįnasjóš ķslenskra nįmsmanna eša Ķbśšalįnasjóšs įn žess aš skaša višskiptavini žessarra sjóša.

Starfsemi lįnasjóšsins er žess ešlis aš ekki er hęgt aš einkavęša hana nema žį ķ heilu lagi til įkvešins fyrirtękis og hver er įvinningurinn af žvķ ?
Ķbśšalįnasjóšur er rekinn rķkissjóši aš kostnašarlausu, hann tekiš ašeins 0,35% ķ vaxtamun sem dugar til žess aš standa undir rekstri og śtlįnatöpum. Vaxtamunur ķ bankakerfinu er um 10 sinnum hęrri. Ķbśšalįnasjóšur og Ķslandsbanki eru svipašir aš stęrš. Vaxtamunur Ķbśšalįnasjóšs var um 1 milljaršur króna į sķšasta įri en Ķslandsbanki tók 10 milljarša króna. Žaš fer ekki į milli hvor er lįntakendunum hagstęšari. Auk žess er tryggt jafnręši óhįš bśsetu hjį žeim sem skipta viš Ķbśšalįnasjóš en dęmi eru um žaš višskiptabankarnir neiti aš lįna gegn veši ķ ķbśšarhśsnęši ķ sjįvaržorpum. 'Ibśšalįnasjóšur er vel rekin og hagkvęmur sjóšur og almenningur nżtur góšs af žvķ ķ višskiptum viš sjóšinn.
Einkavęšing getur ekki veriš takmark ķ sjįlfu sér né heldur nęgjanlegt aš lįnveitendur eša eigendur einir auki arš sinn, ef žaš leišir til žess aš kostnašur višskiptavinanna eykst.

Netfangiš žitt:
Skrį netfang
Afskrį netfang
vķsa vikunnar ( 154) Betra vęri žetta žing
Vķsa vikunnar ( 153): Viš erum flest ķ vķgamóš
Vķsa vikunnar (152): Eitthvaš heggur kaldan kjöl
Vķsa vikunnar ( 151): Illa fenginn aušinn žinn
Vķsa vikunnar ( 150): Ętķš sé žķn gata greiš
Vķsa vikunnar ( 149): Lśiš hef ég bakiš beygt
Vķsa vikunnar(148) : Góšra vina hylli hljóttu
Vķsa vikunnar ( 147): Djśpmanna dug og elju
Vķsa vikunnar ( 146): Sęll ég skynja landsins tungumįl
Vķsa vikunnar ( 145): Nś er undir sól aš sjį
Vķsa vikunnar ( 144): Ég leita žķn vor
Vķsa vikunnar (143): Ķhaldsins er nś senn
Vķsa vikunnar ( 142): Senn mun blįna himinn hįr
Vķsa vikunnar ( 141): Grösin fölna, grįna fjöll
Vķsa vikunnar (140): Aušstétt brżtur ofan frį

Skoša eldri mola
Kristinn H. Gunnarsson · Traðarstígur 12 · 415 Bolungavík · Sími 892-7630 Netfang: kristinn@kristinn.is